Na vsaki dve (2) leti pride tisti čas, ko mi poteče naročnina in se s tem pojavi tudi možnost nakupa novega telefona. Nisem ravno tip človeka, ki bi se tega strašno veselil in že čakal v vrsti za novejši aparat. Pa tudi ne tak, da bi mi bilo čisto ravno in bi hodil po svetu s staro regljo u žepu.
Torej, ker nisem čisti levak, sem se malo informiral kaj je sedaj v ponudbi. Seveda prvo kar se mi je razjasnilo je bilo to, da adijo tipkovnica. Tipkovnico imajo samo še telefoni za babice oz. bolje rečeno prababice in pa telefoni znamke Robida, ki pa so po vsej verjetnosti zlati, če gledam na ceno.
OK, zaslon na dotik. Ni panike.
Sem opustil nadaljne googlanje, ker sem videl da ne bo obradilo sadov, ker telefon moram videt in prijet v roko in sem se meni nič, tebi nič odpravil v poslovalnico operaterja. Prijazna mlada prodajalka polna energije s katero se bežno poznava iz nekoč glavnega zbirališča mladih Lokalpatriota in sem jo enkrat celo naprosil za priponko gintonic, mi je z veseljem priskočila na pomoč.
Po hitrem pregledu in obrazložitvah sva skrčila ponudbo na dva (2) pametna telefona. Po nadaljnem pogovoru in analizi življenskega sloga je padla odločitev za aparat odporen na vodo in prah. Kot mi je znala povedati moja svetovalka, po njem največkrat segajo obrtniki. Pa to ne kar eni šalabajzerji, ampak mizarji in celo njihov vodovodar. Sem si rekel, da če je dober za njih, ni vrag da ne zdrži tudi enega očija fušarja.
Sva po hitrem postopku zamenjala še paket, ker menda veliko visim na internetu in imajo zame nekaj ugodnejšega, plus poteg s kartico in sem bil gotov.
Ni nek višek lepote ta nova igrača, je pa moja in dela (še). Kako se bo pa izkazala pa poročam.
|
vir:notebookcheck.net |
P.s.
Ima pa telefon že v štartu eno slabost. In sicer, da ga ima tudi moja Gospa ;)