Piši briši

Rad omenim, da zima ni moj priljubljeni letni čas.

Letos pri nas na srečo (še) ni bilo veliko kidanja, imamo pa zato veliko več pihanja. Takega iz nosu. 

Iz svoje dopoldanske dejavnosti vem, da otroci pač "radi" zbolijo. Njihov imunski sistem še ni tako razvit, zato padejo pod težo virusov preden lahko rečeš keks.
No in pri nas doma se to vleče že od decembra, zato sva pri zadnji vročini in bruhanju z Gospo sklenila, da je dovolj domačega samozdravljenja in sem peljal Škrata k zdravniku.

Razlog da sem ga peljal jaz seveda ni to, da polno čakalnico mam spravim v ljubosumje do moje Gospe in tudi ne zato, da bom imel novo prigodo, ki jo bom lahko delil z vami.
Ampak enostavo sta se Gospa in Štruca skrivala doma pred vsem, kar te lahko doleti v čakalnici na otroškem oddelku. Čeprav roko na srce, tudi že onadva sta rahlo nagnita.
Aja pa še en velik razlog je. Naš Škrat se boji zdravnikov. Ma kaj zdravnikov, že ko vidi parkirišče in stavbo zdravstvenega doma, vključi dretje. No in ker sem jaz menda iz svoje dopoldanske dejavnosti teh zvokov že malce vajen, (to je velika in debela laž ter zmota) se lažji spopadam z njim.

Pa sva šla. Prvi val dretja mi je uspelo prekiniti z nakladanjem o lužah, ki jih je na parkirišču v okolici našega zdravstvenega doma toliko, da sploh ne znam preštet. Tako da ob tej priložnosti hvala vsem vzdrževalcem, ki ste mi tako pomagali.

Drugi val, ki se je začel v čakalnici, ob pogledu na prvo modro obleko, sem pa uspešno prekinil z Piši briši tablo. Ker sem sam še začetnik v pametnih telefonih in zaslonih na dotik, sem se tako znašel na star način in si doma dobro pripravil nahrbtnik. Sva s škratom risala in brisala ter se pogovarjala, pa vam povem, da bi se tudi smejala, če ne bi imel revež vročine. Seveda so mame s tablicami v rokah, ki so naju na začetku zaničljivo postrani gledale, kmalu samo še zavistno zrle proti nama.

Tako da očetje/fotri/ateti naslednjič v žep Piši briši tablo. Je veliko učinkovitejša kot pametni telefoni in tablice.

Vsa naslednja valovanja dretja sva rešila z veliko potrpljenja. Tudi tistega mojega, ko sem izvedel, da mi ne pripada bolniška.... In tistega, ko sem izvedel, da če želim zdrave otroke naj prekinem z dopoldansko dejavnostjo.... No pa saj bo menda kmalu pomlad in s tem adijo prehlad.