Pri nas pa hiško zidamo (prvi teden)

Fanta počasi (beri hitro) rasteta in se razvijata. Ker pa kot oče seveda razumem njune potrebe po gibanju, sem se odločil, da jima postavim igralno hiško. Tako, majhno, ki pa bo imela vse kar imajo velike. Se pravi: peskovnik, tobogan, plezalno steno, gugalnico in razgledno ploščad. No tako hiško bom postavil sem se odločil.......... lani spomladi......Ups.... Kaj hočemo, dobre ideje morajo zoreti in načrti potrebujejo dobro (dolgo) možgansko obdelavo.
No in je Gospa prekinila to zorenje in obdelovanje v glavi. Seveda na nežen način kot samo ona zna;) Pa smo pljunili v roke in pričeli z delom. Brez načrta kakopak, saj zanj ni bilo časa. Konec koncev kdo ga pa potrebuje, če je pa vse že eno leto v glavi.

Prva rovokopača sva bila seveda midva s Škratom. Štruca in Gospa pa sta bila šefa strežbe in kakopak nadzorna ;)

Za vlivanje temeljev sva se obrnila na betonarno pri Deditu, ker za vse je pa brez veze da sva sama pri polni hiši ljudi.
Naj ob tej priliki omenim, da gre pri naši gradnji za projekt treh, ali bolje rečeno štirih generacij. Če bi se tega domislil prej, bi sedaj že črpal EU sredstva a kaj hočemo, če bi bil vedež ne bi bil revež. Torej štiri generacije. Naj opišem situacijo: predstavnica najstarejše generacije se z vsemi štirimi bori za vsak kos zemlje na katerem bi lahko rasle rože kajti vse ostalo je nepotrebna navlaka. A nam je uspelo in kos zemljišča smo dobili.
Predstavnik malo mlajše a še vedno starejše generacije ;) je Dedi, ki poseduje velike količine orodja in materiala. Torej je pri gradnji takorekoč nepogrešljiv. Pa priznam, ima tudi nekaj tehničnega znanja, ki pri takem projektu pride prav ;)
Predstavniki ostalih dveh generacij pa smo mi štirje, ki smo naročniki, projektanti, nabavni, delavci, natakarji, kuharji, plačniki.... Vse... Ni da ni.

No, da se vrnem k temeljem. Dve samokolnici (koroli) cementa vsa sobota, pa so bili nosilci na svojem mestu.

Med tednom nam je šla gradnja počasi saj so nam služba in ostale obveznosti pobrale preveč energije predvsem pa časa, da bi kaj konkretnega premaknili. Tako smo stavili vse na to soboto.
Pa smo: žagali, brusili, postavljali, zabijali, vijačili, (šraufali), merili, preklinjali, pekli, pili... Kaj naj rečem delali vse in preživeli en lep družinski dan ob delu in pikniku. Kar pa je najpomembnejše, hiška je pod streho.
Detajlov in fines je še ogromno, tako da hitro spat, ker teden bo še gradbeno obarvan.

P.S. Več fotografij sledi, ko bo hiška končana.