Ja skesano lahko priznam, da Gospe in sebe že dolgo nisem peljal v kino...
V opravičilo naj povem, da imamo že nekaj časa težave s spancem in tako, če le res ni nujno, v te naše težave ne vlečemo babic :)
So pa bili časi, ko sva veliko hodila v kino. Včasih celo preveč. Res.
Sva v letu 2009 kupila vstopnici in veliko pokovke, ter se prepustila slikam na platnu....
Toda vse te slike so tako znane, kot bi jih že nekje videl... Se z Gospo spogledava, nasmejeva in gledava naprej. Menda z vsako ponovitvijo film vidiš drugače :)
Kaj naj rečem. Če si mojster, si mojster tudi pri zmenkih. Priznam. ;)
Pa tudi film ni nek presežek, ki bi se mi lahko vtisnil v spomin... Je pa nekaj posebnega, saj ga danes gledam že tretjič....
veš kaj - ko še Oton malo zraste, bo Katarina varuška. Z največjim veseljem. kadarkoli. :)
OdgovoriIzbriši