ponedeljek, 27. oktober 2014

Čelade

Pogovor Škrata in vzgojiteljice v vrtcu:

Jaz grem danes pa z očitom, s kolesom domov.
Pa imaš čelado?
Imam!
Kakšne barve pa je?
Modre!
Oči ima pa rumeno.
Bratec ima pa rdečo.
Kaj pa mami?
Mami je pa nima, ker ima trdo glavo...

Ja tako je pri naši hiši z glavami.
Nekaj mi pravi, da naša Gospa potrebuje čelado :D


nedelja, 26. oktober 2014

Štruca praznuje

Danes naš Štruca praznuje prvi rojstni dan.
Če kdo mene vpraša (kar roko na srce ni velikokrat ;)) je to najpomembnejši rojstni dan v življenju. Ker prvi je prvi. In samo enkrat je prvič...
Pa saj se najdejo tudi drugi pomembni rojstni dnevi. Recimo tisti, ko praznuješ šest let in greš potem takrat enkrat v prvi razred; ali pa tisti, ko jih šteješ devet in greš počasi lahko delat izpit za kolo. Potem, ko pihneš petnajst svečk presedlaš iz bicikla na moped in potem se "končno" pri osemnajstih usedeš v vozilo s streho, seveda če ti zdravje in starši to omogočijo in si misliš kako si glavni, ker poleg tega da voziš avto, lahko še voliš, piješ, kadiš, se poročiš in tetoviraš, ker ja, taka huda prelomnica je ta osemnajsti rojstni dan.
No potem je med omembe vrednimi še kakšen okrogel rojstni dan (30,50...), ko se s prijatelji ali družino ob kozarcu spominjaš tistih praznovanj, ki sem jih prej omenil.

No v glavnem naš Štruca praznuje prvi rojstni dan. Svečko na svoji dietni torti je pihnil po naklučju, ker je ravno takrat kihnil. Daril je dobil eno malo morje, ker prvi rojstni dan je le prvi in prav je, da se izkažejo vse babice in prababice. Za nas njegove najbližje je leto minilo bliskovito hitro. Imeli smo se lepo, z več vmesnimi postanki pri takšnih in drugačnih zdravnikih.

Zato ti želim draga Štruca v drugem letu tvojega življenja veliiiiikooooo zdravja. Čim manj bušk, modric, opeklin ter zlomov in zvinov. 
Da bi ti brat z lažjim srcem posojal igrače in bi se kar najbolje razumela.
Želim pa ti tudi, da bi  čimprej spoznal, da so noči za spanje.
Rad te imam.
tvoj Oči fušar


sreda, 22. oktober 2014

Šoping

Kot pravi oči fušar se ne ustrašim druženja s Škratom in Štruco. Mala malica je seveda odhod v trgovino. Gospo v takih primerih najraje pustimo doma, da v miru spije kavo in si uredi nohte. (beri: da zlika in pomije po tleh) 
Ker pa smo vsi trije pravi mojstrovalci in ustvarjalci (blagor se naši Gospe) ter naša Štruca počasi potrebuje svoj kotiček v hiši, smo se tokrat odpravili v trgovino za prave moške, ki ima ime po planetu.
Otroka sem naložil v voziček, da je bilo vriskanja in hihitanja. In ko sta ravno pomislila, da bi začela sitnarit, sem jima naložil vtičnic, stikal in podaljškov, da sta se takoj zamotila za pet minut in nekaj sekund. Na srečo smo potrebovali tudi drobno orodje za malarijo in tako sta imela novo zaposlitev še predno ju je minil elektro material. S tako polnim vozičkom in zaposlenima otrokoma sem z veseljem sodeloval še v nagradni igri in si prislužil majico, ki sem jo v svojih mislih že imel oblečeno pri pleskanju, a  je hostesa izkoristila moje polne roke in mi podtaknila ženski model, ki je sedaj že v omari naše Gospe.
No verjetno ne rabim omenjat, da za dirkanjem po parkirišču nismo imeli pomanjkanja motivacije.
Sem odpeljal otroka še na strokovno ekskurzijo v lesni center, kjer smo si od daleč pogledali razrez lesa in naročili delovno površino za našo Gospo. Potem pa nasmejani in lačni proti domu.

Nakup, tako kot že večkrat, tudi tokrat opravljen brez mokre majice pod pazduho in zato ju tudi vedno vzamem sabo (ne glede na to, če Gospa potrebuje čas zase ;) )