2015

Tako. Leto 2015 je tukaj in oči fušarju se je iztekla porodniška. Šok ni bil prevelik, saj je delo podobno, le število otrok se potencira :)
Tudi Škratu se to praznično počitnikovanje ni preveč poznalo in je pogumno zakorakal novim dogodivščinam naproti.

Je pa danes "zares" začel tudi naša Štruca. V vrtec je šel z veseljem in upajmo, da tako ostane še nadaljnih pet let :)
Ja hitro se obrača čas in sedaj že vsi trije možakarji pridno hodimo v vrtec :)

Se pa tudi z veseljem spominjamo našega veselega decembra.

Kino

Ja skesano lahko priznam, da Gospe in sebe že dolgo nisem peljal v kino...
V opravičilo naj povem, da imamo že nekaj časa težave s spancem in tako, če le res ni nujno, v te naše težave ne vlečemo babic :)

So pa bili časi, ko sva veliko hodila v kino. Včasih celo preveč. Res.

Sva v letu 2009 kupila vstopnici in veliko pokovke, ter se  prepustila slikam na platnu....
Toda vse te slike so tako znane, kot bi jih že nekje videl... Se z Gospo spogledava, nasmejeva in gledava naprej. Menda z vsako ponovitvijo film vidiš  drugače :)

Kaj naj rečem. Če si mojster, si mojster tudi pri zmenkih. Priznam. ;)
Pa tudi film ni nek presežek, ki bi se mi lahko vtisnil v spomin...  Je pa nekaj posebnega, saj ga danes gledam že tretjič....

"Drevesce"

December je že v polnem razmahu. Povsod so že postavljena drevesca in prižgane so lučke. Izložbe pa so take, da ti nivo sladkorja dvigne že, ko se samo sprehodiš mimo. Ja december je resničnu tu.

Seveda da naša družina ne bi zaostajala v teh pred prazničnih norijah, poskrbimo mi trije mojstrovalci.
Kaj naj rečem, oče na porodniški mora poskrbeti tudi za to, kajti drugače preprosto ostane preveč za našo Gospo...
Vam je všeč naše prvo "drevesce"?
Bomo poskrbeli, da postavimo še kakšnega....(Menda da Miklavž gleda ;))

Porodniški dopust

Porodniški dopust: dopust v zvezi z nosečnostjo in porodom, ko ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka.

Ja, to pravi medmrežni SSKJ glede porodniškega dopusta. Najbolj zbode v oči, da je napisano tako, kot da ga koristijo samo dame. 
Pa ga ne.
Jaz ga koristim ravno te dni in ga bom še cel mesec :) 
Ja veseli december lahko letos vzamem dobesedno.

Torej Gospa se je zaposlila in jaz kot kvalificiran kader za delo z otroki sem z velikim veseljem in z obema rokama pograbil priložnost za celodnevno druženje s Štruco. 

Seveda pa se ni začelo vse tako svetleče in po planih kot sem si zamislil.
Kot ponavadi.   
Škratov nos je čez noč postal gnil, čelo pa vroče kot peč v katero naložiš par bukovih polen. 
Planirano pohajkovanje in obisk kakšne kavarne je nadomestilo kuhanje čajev, pregovarjanje ob sirupu in rokoborbe s šprico fiziološke raztopine. 
Moram pa priznat, da smo veliko ležali na kavču, kar pa je bilo zapisano nekje na listku: kaj bova počela na bolniški. ;)

Torej začeli smo aktivno, upam da končamo mirnejše.
Se javim večkrat, če bo porodniška vsaj malo potekala po mojih pričakovanjih oz. po listku ;)

 

Čelade

Pogovor Škrata in vzgojiteljice v vrtcu:

Jaz grem danes pa z očitom, s kolesom domov.

Pa imaš čelado?

Imam!

Kakšne barve pa je?

Modre!

Oči ima pa rumeno.

Bratec ima pa rdečo.

Kaj pa mami?

Mami je pa nima, ker ima trdo glavo...

Ja tako je pri naši hiši z glavami.

Nekaj mi pravi, da naša Gospa potrebuje čelado :D

Štruca praznuje

Danes naš Štruca praznuje prvi rojstni dan.
Če kdo mene vpraša (kar roko na srce ni velikokrat ;)) je to najpomembnejši rojstni dan v življenju. Ker prvi je prvi. In samo enkrat je prvič...
Pa saj se najdejo tudi drugi pomembni rojstni dnevi. Recimo tisti, ko praznuješ šest let in greš potem takrat enkrat v prvi razred; ali pa tisti, ko jih šteješ devet in greš počasi lahko delat izpit za kolo. Potem, ko pihneš petnajst svečk presedlaš iz bicikla na moped in potem se "končno" pri osemnajstih usedeš v vozilo s streho, seveda če ti zdravje in starši to omogočijo in si misliš kako si glavni, ker poleg tega da voziš avto, lahko še voliš, piješ, kadiš, se poročiš in tetoviraš, ker ja, taka huda prelomnica je ta osemnajsti rojstni dan.
No potem je med omembe vrednimi še kakšen okrogel rojstni dan (30,50...), ko se s prijatelji ali družino ob kozarcu spominjaš tistih praznovanj, ki sem jih prej omenil.

No v glavnem naš Štruca praznuje prvi rojstni dan. Svečko na svoji dietni torti je pihnil po naklučju, ker je ravno takrat kihnil. Daril je dobil eno malo morje, ker prvi rojstni dan je le prvi in prav je, da se izkažejo vse babice in prababice. Za nas njegove najbližje je leto minilo bliskovito hitro. Imeli smo se lepo, z več vmesnimi postanki pri takšnih in drugačnih zdravnikih.

Zato ti želim draga Štruca v drugem letu tvojega življenja veliiiiikooooo zdravja. Čim manj bušk, modric, opeklin ter zlomov in zvinov. 

Da bi ti brat z lažjim srcem posojal igrače in bi se kar najbolje razumela.

Želim pa ti tudi, da bi  čimprej spoznal, da so noči za spanje.

Rad te imam.

tvoj Oči fušar

Šoping

Kot pravi oči fušar se ne ustrašim druženja s Škratom in Štruco. Mala malica je seveda odhod v trgovino. Gospo v takih primerih najraje pustimo doma, da v miru spije kavo in si uredi nohte. (beri: da zlika in pomije po tleh) 
Ker pa smo vsi trije pravi mojstrovalci in ustvarjalci (blagor se naši Gospe) ter naša Štruca počasi potrebuje svoj kotiček v hiši, smo se tokrat odpravili v trgovino za prave moške, ki ima ime po planetu.
Otroka sem naložil v voziček, da je bilo vriskanja in hihitanja. In ko sta ravno pomislila, da bi začela sitnarit, sem jima naložil vtičnic, stikal in podaljškov, da sta se takoj zamotila za pet minut in nekaj sekund. Na srečo smo potrebovali tudi drobno orodje za malarijo in tako sta imela novo zaposlitev še predno ju je minil elektro material. S tako polnim vozičkom in zaposlenima otrokoma sem z veseljem sodeloval še v nagradni igri in si prislužil majico, ki sem jo v svojih mislih že imel oblečeno pri pleskanju, a  je hostesa izkoristila moje polne roke in mi podtaknila ženski model, ki je sedaj že v omari naše Gospe.
No verjetno ne rabim omenjat, da za dirkanjem po parkirišču nismo imeli pomanjkanja motivacije.
Sem odpeljal otroka še na strokovno ekskurzijo v lesni center, kjer smo si od daleč pogledali razrez lesa in naročili delovno površino za našo Gospo. Potem pa nasmejani in lačni proti domu.

Nakup, tako kot že večkrat, tudi tokrat opravljen brez mokre majice pod pazduho in zato ju tudi vedno vzamem sabo (ne glede na to, če Gospa potrebuje čas zase ;) )